-
1 damn
[dæm] 1. verb1) (to sentence to unending punishment in hell: His soul is damned.) prekleti2) (to cause to be condemned as bad, unacceptable etc: That film was damned by the critics.) obsoditi2. interjection(expressing anger, irritation etc: Damn! I've forgotten my purse.) presneto!3. noun(something unimportant or of no value: It's not worth a damn; I don't give a damn! (= I don't care in the least).) malenkost- damned- damning* * *I [dæm]1.transitive verbprekleti, preklinjati; grajati, karati, zmerjati; obsoditi, obsojati; pogubiti;2.intransitive verbkletito damn s.th. with a faint praise — previdno kaj hvalitiI'll be damned if — naj me vrag vzame, čeII [dæm]nounpreklinjanje, kletev; malenkostnot to care a damn — niti malo se ne zanimati, prav nič ne marati -
2 cent
[sent](a coin equal to the hundredth part of a dollar, rupee, rand etc.) stotinka* * *[sent]nounAmerican cent (1/100 dolarja)per cent — odstotek, odstotkicent per cent — stoodstoten; oderuški -
3 two-pence
[tʌpens]nounvrednost kovanca za dva penija (2 d.); figuratively bor, novčič; trohica, malenkosttwo-pence coloured — ceneno oblečen, našemljen -
4 fig
[fiɡ](a type of soft pear-shaped fruit, often eaten dried.) figa* * *I [fig]nounsmokva; figuratively malenkostnot to care a fig — prav nič ne marati; biti mar ko žabi orehaII [fig]nounobleka, oblačilo; stanje, razpoloženjeslang in full fig — slovesno oblečen, načičkan, nališpanin good fig — v dobri formi, kondicijiIII [fig]transitive verbto fig out ( —ali up) — nališpati, okrasiti; grajatu; slang dati konju mamilo -
5 rush
I 1. verb(to (make someone or something) hurry or go quickly: He rushed into the room; She rushed him to the doctor.) planiti; hitro odpeljati2. noun1) (a sudden quick movement: They made a rush for the door.) naval, skok2) (a hurry: I'm in a dreadful rush.) naglica•II noun(a tall grass-like plant growing in or near water: They hid their boat in the rushes.) ločje* * *I [rʌš]1.nounnaval, nalet, zamah, prerivanje, drvenje, pehanje; naglica; masovno odhajanje (to v); nenaden izbruh ali povečanje; medicine naval krvi; commerce veliko, živo povpraševanje ( for po, za); figuratively napadon the rush colloquially z vso naglico, na hitrothe rush hours — najprometnejše, konične ure (ko gredo ljudje v službo ali se vračajo domov)gold rush figuratively zlata mrzlicato make a rush for — planiti na, navaliti na;2.adjectivehiter, nagel; nujen; prizadevenrush order — hitro, nujno naročiloII [rʌš]1.intransitive verbnavaliti (na), naskočiti, napasti, pognati se, vreči se, zagnati se, planiti, zakaditi se, (slepo) (z)drveti; (o vetru) besneti, šumeti; (o vodi) valiti se; figuratively leteti, hiteti; economy živahno se razvijati; sport spurtatito rush on (upon) s.o. — planiti na kogato rush into an affair — prenagljeno, brez premisleka se lotiti neke zadevefools rush in where angels fear to tread figuratively norci si več upajo kot junaki;2.transitive verbpehati, goniti, hitro gnati (voditi, peljati, poslati, transportirati), priganjati, pritiskati (na), siliti; motoring hitro voziti, drveti z; prenagliti, prenaglo (brez premisleka) izvesti ali izvršiti (posel); military navaliti na (barikade), zavzeti, osvojiti v jurišu, jurišati na; colloquially preveč zaračunati, opehariti ( out of za), izmamiti, izvabiti, izžicati (iz koga) (for s.th. kaj)to rush an examination American z veliko lahkoto napraviti izpitdo not rush me — ne priganjaj me preveč, pusti me, da pridem do sape (da premislim)to be rushed for time colloquially imeti zelo malo časato rush s.o. into danger — spraviti koga v nevarnostto rush one's fences figuratively biti nestrpen, neučakanto rush s.o. slang preveč komu zaračunatito rush s.o. to the hospital — hitro koga prepeljati v bolnicoto rush an obstacle — z vso hitrostjo, v skoku premagati zaprekoto rush a task — hiteti s poslom, naganjati k hitri izvršitvi naloge ali poslaIII [rʌš]1.nounbotanybiček, loč, ločje; figuratively stvar brez vrednostiI don't care a rush — mi ni prav nič mar, se požvižgam na to;2.adjectivebičnat, ločnat -
6 tinker
['tiŋkə] 1. noun(a person who travels around like a gypsy, mending kettles, pans etc.) piskrovez2. verb(often with about or around) to fiddle, or work in an unskilled way, with machinery etc: He enjoys tinkering around (with car engines). brkljati, šušmariti* * *[tíŋkə]1.nounpotujoč popravljač kotličkov, cinar; figuratively šušmar; šušmarstvo; figuratively gostilniški politikI don't care a tinker's curse (cuss, damn) — mi ni prav nič mar, se požvižgam na to;2.transitive verbkrpati, popravljati (kotle); pociniti, grobo popraviti, zmašiti; intransitive verb šušmariti, slabo opraviti deloto tinker up — zakrpati, skrpati, zmašiti -
7 whit
* * *I [wit]nounmrvica, trohica, košček, malenkostno whit, not a whit, never a whit — niti mrvice (ne); niti malo newe cared not a whit — še mar nam ni bilo za to, požvižgali smo se na toII [wit]interjectionpip! (posnemanje ptičjega klica)
См. также в других словарях:
pràv — prisl. (ȁ) 1. izraža, da je dejanje ali stanje v skladu z določenim pravilom, normo, ant. narobe: prav si izračunal; naloga je prav napisana; ne ravnate prav; čisto prav si razložil / v povedni rabi: tako bo vse prav; prav je, da se mu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
málo — prisl. (á) 1. izraža majhno stopnjo: knjiga je malo pomembna; malo vredni predmeti; malo znani kraji / v družbi malo velja; malo mu je mar za red // ekspr., okrepljen izraža prav majhno stopnjo: za predpise se menijo bolj malo; o konjih je vedel… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
viséti — ím nedov., vísel (ẹ í) 1. biti oprt, pritrjen na kaj ob zgornjem delu ali nad seboj brez opore na tleh, spodaj: svetilka, zavesa visi; klobuk visi na klinu; slika visi na steni; na veji visi roj; držeč se vrvi, viseti nad prepadom; pod stropom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žába — e ž (á) 1. manjša dvoživka s široko glavo, širokim trupom in daljšimi zadnjimi okončinami: žabe kvakajo, regljajo; žaba skoči v mlako; samec žabe; piti kot žaba zelo dosti, pogosto; žabe in krastače / pog. jesti žabe žabje krake // samica te… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
èn — êna o stil. ó štev., sam. êden [dǝn] (ȅ é) 1. izraža število ena [1] a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; eden je obstal, dva sta zbežala; le ena se nas je spomnila; a enega se bojim: bolezni / eden izmed stražnikov ga je opazil; ti si… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovene punctuation — Punctuation marks are one or two part graphical marks used in writing, denoting tonal progress, pauses, sentence type (syntactic use), abbreviations, et cetera.Marks used in Slovene include full stops (.), question marks (?), exclamation marks… … Wikipedia
òn — ôna o stil. ó zaim., ed. m. njêga, njêmu, njêga, njêm, njím, enklitično rod., tož. ga, daj. mu, enklitični tož. za enozložnimi predlogi nj oziroma enj [ǝnj], če se predlog končuje na soglasnik; ž. njé, njéj tudi njèj tudi njì, njó, njéj tudi njèj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
